Stara cerkev sv. Mihaela v Družmirju je stala na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika, zato je bila porušena. Z gradnjo nove cerkve so tako Šoštanjčani začeli leta 1973.

Projektant nove cerkve, arhitekt Adi Miklavc, si je zamislil železo-betonsko svetišče. Cerkveni predstojništvi šoštanjske župnije in mariborske škofije sta načrt sprejeli in zrasla je nova cerkev. Delo je bilo dolgotrajno, saj je trajalo od blagoslovitve temeljnega kamna do posvetitve kar 17 let. Redna maša se je v tej cerkvi začela že leta 1976, leta 1980 se je cerkev začela urejati in opremljati po načrtih arhitekta Petra Požauka. Novo svetišče je bilo posvečeno leta 1990.

Poleg moderne arhitekture lahko v svetišču vidimo lepo restavriran baročni oltar sv, Mihaela, ki je iz leta 1748 in je stal že v stari cerkvi v Družmirju ter oltar Božjega groba: na oltarju je baročni kip trpečega Kristusa (Ecce homo), ki je tudi prestavljen iz stare cerkve. Kip Kristusa v grobu pa je nov. Nov daritveni oltar in ambon sta okrašena z vinsko trto oziroma s sejalcem in latinskim napisom iz evangelija.

Na pevskem koru so nove orgle z 21 registri, delo mojstra Jenka. Za nove orgle so bile uporabljene kovinske piščali Cajhnovih orgel iz stare župnijske cerkve. Na južni steni je baročna freska nadangela Mihaela, ki je bila sneta s stropa stare župnijske cerkve. Notranja okna so zastekljena z barvnimi vitraji, ki so delo slikarja Jožeta Zela in predstavljajo sprehod skozi zgodbe iz svetega pisma. Poleg naštetega je treba omeniti nov zvon v zvoniku. Tudi ostala oprema v cerkvi je nova: sedeži, spovednice, domiselna razsvetljava, konvektorsko ogrevanje, možnost razširitve prostora s pomičnimi stenami. Zunanja fasada objekta je pleskana z belo barvo, da je izničena monotonost sive barve betona. Okolico objekta je urejal znani mojster Jože Strgar iz Ljubljane.

Največja zasluga za sedanje stanje svetišča pa gre vsekakor g. župniku Jožetu Pribožiču. Ob prihodu v Šoštanj je našel cerkev gradbeno sicer dokončano, vendar z množico napak in nefunkcionalnih rešitev, ki jih je počasi odpravljal ob pomoči župljanov in strokovnjakov za gradnjo, restavriranje in opremo sakralnih objektov. Na kratko povedano, vidimo v cerkvi zanimivo spojitev starega z novim in estetsko ter funkcionalno dobre rešitve, upoštevane predvsem pri notranji ureditvi svetišča. Da je šoštanjska župnijska cerkev vredna ogleda, potrjujejo tudi številni avtomobili s tujimi registrskimi oznakami ter avtobusi z izletniki in romarji.