Tudi Bele Vode spadajo med tiste kraje, kjer ne vemo, od kdaj imajo svojo cerkev. Cerkev sv. Andreja se kot mozirska podružnica prvič omenja leta 1482, ko ji je papež Sikot IV. podelil posebne romarske odpustke.

V vizitacijskem zapisniku ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija iz leta 1631 je zapisano, da so v cerkvi sv. Andreja v Belih Vodah trije oltarji: poleg glavnega Andrejevega, še stranska sv. Radegunde in sv. Ruperta. V istem zapisniku je tudi rečeno, da je cerkev v razpadajočem stanju. Da je bilo temu res tako, nam pove tudi podatek, da so leta 1652 cerkev dejansko zaprli, jo leta 1658 podrli in v enem letu zgradili novo.

Bele Vode so 1786 postale sedež samostojne duhovnije in so dobile svojega duhovnika – kurata. Do leta 1793 je bila cerkev popolnoma prezidana in je dobila današnjo podobo. Vsa notranjost je poslikana dekorativno in figuralno. Poslikal jo je slikar Kramaršič iz Šoštanja leta 1905. vsi trije oltarji (glavni sv. Andreja ter stranska Matere Božje in sv. Urha) so iz leta 1835. Orgle so iz leta 1847 in imajo deset registrov, so delo Jerneje Billicha iz Trnovelj. V zvoniku sta danes dva zvonova. Zunanjost cerkve je bila v zadnjem času obnovljena.

Bele Vode so dobila status župnije leta 1891, od leta 1985 pa spadajo v Združeno župnijo Šoštanj, Zavodnje, Bele Vode.