Dragi bratje in sestre!
Z veseljem in hvaležnostjo smo letos vstopili v praznovanje 20. obletnice naše mlade celjske škofije, ki je bila ustanovljena 7. aprila, razglašena pa 21. maja 2006. Povabljeni ste, da se v nedeljo, 31. maja popoldne pri sv. maši v stolnici skupaj zahvalimo za ta dar škofije. Dvajset let je sicer v zgodovini vesoljne Cerkve le kratek utrip, a za vse, ki smo in ste v to zgodbo vtkali svoja leta, molitve in trud, je to dragocen čas zorenja, učenja in nabiranja novih življenjskih izkušenj.
Ob takšnih priložnostih se radi oziramo nazaj, da bi videli, kaj nam je Bog v teh letih naklonil; predvsem zato, da bi krepili našo vero, ko bogatimo naš spomin na Njegovo navzočnost med nami. V teh dveh desetletjih se je zgodilo veliko pobud, ki so dajale konkretno obliko naši veri in smo zanje hvaležni. Veliko pa se je tudi spremenilo: duhovniki se starajo, generacije mladih se manjšajo, a na drugi strani se pojavljajo nove oblike katehez, nove skupine moških, žensk in mladih, ki iščejo Boga, vse več je navdušenih in prebujenih laikov, ki so pripravljeni z raznovrstnimi sposobnostmi služiti Gospodu v sooblikovanju župnijskih skupnosti. V bogoslovju se oblikujejo štirje navdušeni mladi iz naše škofije.
Statistike o številu veroučencev so sicer precej manjše, na drugi strani pa se veselimo pričevanj mladih o zares osebni veri, o resničnem prijateljstvu z Jezusom, o vrednotah, za katerimi mnogi stojijo trdno in neomajno tudi v zelo neugodnih okoliščinah. Veliko semen Božjega kraljestva v tem času že poganja in raste. A to se dogaja tiho. Cerkev morda izgublja »širino«, a pridobiva globino.
Danes nas Božja beseda spomni, da Bog človeka jemlje resno. Modri Sirah postavi pred nas skrivnost svobode in odgovornosti: »Če hočeš, boš izpolnjeval zapovedi. Zvestobo ohraniti je stvar tvoje dobre volje. Predte je polóžil ogenj in vodo, roko boš iztegnil, po čemer boš hotel.« (Sir 15,15–16). Bog nas vabi k sodelovanju, k osebni odločitvi zanj. Želi, da bi mu pripadali s srcem, ne samo na zunaj, ker bomo samo na ta način živeli izpolnjeno in ne bomo zgolj opazovalci.
To povabilo k odločitvi velja tudi za člane župnijskih občestev. V teh dneh se po naših župnijah pripravljamo na izbiro članov novih župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov. To ni le oblikovanje neke strukture v župniji, ampak iskanje načina, kako bi se lahko bolje povezali v Cerkev občestva, se odpirali Svetemu Duhu, ga poslušali in iskali Božjo voljo za našo župnijo in vse, ki tam živijo. Vsi smo povabljeni, da razmislimo, ali bomo vero živeli kot nekaj občasnega in zasebnega ali pa kot skupno sinodalno pot, ki oblikuje naše odnose, bogoslužje, katehezo, skrb za mlade in starejše ter našo odprtost do tistih, ki so v stiski. Vera ni le osebno prepričanje, ampak dar, ki smo ga prejeli s krstom in poklicanost, da ta dar kot Jezusovi učenci skupaj uresničujemo.
Apostol Pavel nas povabi, da se ne opiramo le na človeško iznajdljivost, ampak predvsem na Božji dar. Govori o modrosti, ki je Bog ne razodeva po načinu sveta, temveč nam jo podarja po Svetem Duhu, če mu z ljubeznijo pripravimo prostor. »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.« (1 Kor 2,9) Smisel našega skupnega dela v Cerkvi je, da se učimo poslušati, razločevati in hoditi skupaj kot Jezusovi učenci. Župnijski pastoralni svet je namenjen prav temu, da bi župnijsko občestvo lažje prepoznalo, kaj v danem trenutku gradi, kaj povezuje in kaj vodi k življenju po evangeliju.
Tudi današnji evangelij nas spomni na bistveno lastnost vere: ta se začne v srcu in se pokaže v odnosih. Jezus pravi, da ni prišel razvezat, temveč dopolnit; in nato govori o spravi, o čistosti srca, o zvestobi in o odgovornosti besede. Zato pravi: »Vaš govor naj bo: da, da; ne, ne« (Mt 5,37). To je srčika prihodnjega dela župnijskih pastoralnih svetov: da se učimo resnicoljubnosti brez trdote, jasnosti brez poniževanja, pogovora brez opravljanja; da ne odločamo v zakulisju, ampak v zaupanju.
Novi člani župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov bodo nastopili svoj mandat v prelomnem obdobju naše krajevne Cerkve, ko se bomo morali pripraviti na čas, ko bo v Cerkvi manjše število aktivnih duhovnikov in bo potrebna večja iznajdljivost in misijonarska gorečnost laikov, da bodo lahko našli pot do zakramentov in jih prepoznali kot najdragocenejšo hrano Božjega življenja v človeku.
Zato vabim vse vas, dragi verniki, da z molitvijo podrete izbiro novih članov župnijskih in gospodarskih svetov. Hkrati pa v duhu pastoralne vizije naše škofije tudi vsi skupaj molimo, da bi se v Svetem Duhu vsi prepoznali in oblikovali »kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji«. Tako bomo lahko negovali sadove življenja, ki jih Sveti Duh že danes obilno seje v naših župnijah, da bodo hrana za novo življenje v naši Cerkvi in našem narodu. Naj nam za to poslanstvo izprosijo blagoslova naši župnijski in škofijski zavetniki, blaženi škof Slomšek, sv. Ema in sv. Maksimilijan Celjski. Amen.
Maksimilijan Matjaž, celjski škof
6. nedelja med letom A, 15. februar 2026
