Na predvečer praznika svete birme smo na misijonskem večeru gostili dramskega igralca Gregorja Čušina.

Si predstavljate osebo, ki se s plavutkami sprehaja po ledu? Precej smešen prizor kajne? Plavutke so vsekakor neprimeno izbrana oprema za hojo po ledu in podobne vzporednice lahko potegnemo pri našem pastoralnem delu.

Gregor je na vzpodbuden in humoren način spregovoril o birmanski pripravi, vlogi botrov, staršev in vseh vernikov. Pravi, da je naša naloga, da birmance naučimo hoditi po vodi, da bi po prejetem zakramentu zmogli kljubovati viharjem življenja in ohraniti vero. Po prejetem zakramentu svete birme so birmanci poslani v svet. V ta svet pa lahko “odletijo” kot netopirji, ki se ne vrnejo več, ali pa kot golobica v Noetovem primeru, ki se vrne z oljčno vejico – znamenjem življenja.

Da bi zmogli ta korak je še kako pomemben zgled ne samo staršev in botrov, ampak celotnega župnijskega občestva.

Ob koncu nas je Gregor povabil k molitvi za birmance, umetnike, politike, papeža in k dejavni ljubezni do drug drugega, ki se kaže v majhnih vsakdanjih stvareh – obujanju hvaležnosti, prijaznih besedah in gestah.