Na povabilo skavtov je škof v petek, 13.5.2022 obiskal župnijo Šentjur. Pri večerni sveti maši se je med pridigo ustavil pri dnevni Božji besedi, kjer Jezus pravi: “Jaz sem pot, resnica in življenje.”
Vir: posnetek zaslona You Tube župnije Šentjur
Nekaj poudarkov iz pridige:
Prvi kristjani so se imenovali učenci Poti. Krščanstvo se je začelo, ko so učenci slišali glas in klic: “Pridi in hodi za menoj.” Vedeli so, da jih je nekdo poklical, da bi hodili, delali in živeli na drugačen način, kot tisti, ki se zavedajo, kdo so in kam so poklicani. Kot tisti, ki vedo, da ima njihovo življenje smisel in cilj. Jezus učencev ni vabil v puščavo kot prej Janez Krstnik, ampak je rekel, naj gredo za njim. Kje pa je hodil on? Šel je v njihova mesta, v njihove vasi, k njihovim pašnikom, travnikom in jim je tam govoril.
Praznovanje naših praznikov in priprave nanje, od postnega časa do Velike noči, potem pa še 50 dni do praznika Svetega Duha, nam pomagajo, da ne bi ostali ne v Jeruzalemu, ne na križu, ne v grobu, ne na poti za križem, ampak da bi v našem vsakdanu živeli novo življenje, ki je vstajensko, velikonočno življenje. Zato je velikonočni čas pred binkoštmi daljši kot postni.
Vsaka Božja beseda tega velikonočnega časa, vsak evangelij, vsako berilo nam želi biti v pomoč pri razločevanju, kam smo poklicani in kaj pomeni to novo življenje.
V berilu Pavel v svoji kratki pridigi v Antiohiji pravi: “Nam je poslana beseda odrešenja.” V Božjem svetu ni preteklosti in prihodnosti, mi živimo pred Bogom sedaj. Božja beseda nam vedno govori danes, nam je dana beseda odrešenja. Kaj to pomeni zame? Se sprejel Besedo, sem drugačen zaradi te Besede, živim odrešenjsko?
“Moj sin si ti, danes sem te rodil.” Ta beseda odrešenja je to, da je Bog na mnogo načinov govoril v zgodovini do trenutka, ko je spregovoril po Sinu, ne več po besedah.
Prvo, kar Sin sporoča, je, da imamo Očeta! Da smo sinovi in hčere ter njegovi bratje in sestre. To je prelomni čas in to so prelomni trenutke zgodovine, to je razodetje, kdo prazaprav smo – sinovi in hčere Boga, ki je Bog, ki se imenuje Oče.
“Vaše srce naj se ne vznemirja. Vérujete v Boga, tudi vame vérujte.” Verujte v Sina pomeni verujte v Boga, ki je Oče. Zaradi tega se nam ni treba vznemirjati. Bog nas ne pozna od zunaj, ampak od znotraj, pozna naše srce in ve, da smo vse dobili od njega in od nas pričakuje le to, da bi sprejeli to novo življenje. On ne potrebuje nobenih svetišč, nobenih oltarjev, nobenih stavb, nobene strukture…
Odločil se je, da bo imel Cerkev kot skupnost učencev, da bomo drug drugega spodbujali, se opogumljali in si govorili, da je Oče je tisti, ki skrbi za nas, da mi ne rabimo skrbeti za nič drugega kot za to, da razumemo, da smo Božji otroci. Ker že imamo mnogo bivališč, bivališč, ki so nam pripravljena v Njem. Kajti on je pot, resnica in življenje. Pot v Svetem Pismu in v našem življenju je oseba.
Pot je On, ki hodi. Kaj ti pomaga pot, če si na njej sam? Značilnost poti je, da nas združuje, nas povezuje, usmerja, nam govori, da še nismo na cilju, smo pa na poti. To pomeni, da smo v življenju, kjer se stvari spreminjajo, dopolnjujejo, gradijo drug z drugim.
Mi smo v Njem in v Njem hodimo! Pri krstu smo bili vcepljeni v Njega in po Njem prihajamo k Očetu, kar se dogaja vsak dan v daritvi pri sv. maši. Zato pravi: “Ne vznemirjajte se. Ne boste sami prišli po poti ne do cilja, ne do Očeta, ker sem jaz pot, resnica in življenje. V meni boste prišli k Očetu.”
Smo del žive poti, ki je Cerkev. Zato v sinodi navdušeno govorimo o tem, kaj Cerkev res je oz. da Cerkev niso stavbe, niso škofje, niso duhovniki, ampak da smo Cerkev samo občestvo vseh. Samo če smo občestvo, je Sveti Duh in samo če je Sveti Duh, je Cerkev.
Posnetek celotne svete maše (pridiga se začne pri 15:25)
Na Facebooku Župnije Šentjur so 20.5.2022 zapisali:
